Sem Tina in moje glavno področje delovanja v življenju je ustvarjanje. To vključuje pisanje pesmi, urejanje doma, vrtnarjenje, različnih izdelkov … Moje glavno vodilo je, da čutim smisel samega izdelka oziroma cilja, ki si ga zadam. Zato tudi ustvarjanje ni zastavljeno samo na eno dejavnost, ampak se prepleta.
Celo otroštvo sem se sproščala s pisanjem raznoraznih besedil, v srednji šoli pa sem postala “piflarka” in kot glavno vrednoto izbrala učenje oziroma ocene. Seveda pusti času čas, in temelji so se začeli rušiti. Identiteto sem gradila na neustreznih vrednotah, in prej ali slej pride izgorelost.
Takrat se mi je zgodilo. Kot bi me nekdo s “ponvijo po glavi”. Zbudila sem se. Prvič sem začela razmišljati drugače. O, kje pa sem, kaj se dogaja, zakaj se to piflam?? In ja dogodek fizično sicer ni spremenil ničesar, ampak v meni se je prebudilo neko notranje srčno polje, zavedanje, spraševanje o sebi.
Sledila je huda izmučenost, moja zadnja fraza je bila “imam skurjene možgane”. Potem pa se je prebudila bolečina. Bolečina v prsnem košu. Dolga leta bila moja šibka točna, želela sem se je znebiti, spraševala zdravnike. Takrat sem se začela poglabljati v energijo, čakre, duhovnost, meridiane, anatomijo telesa, meditacijo. Pusti času čas in ja, preko dolgih let sem ugotovila, da je bolečina moj kompas, moj detektor, kje se moje meje rušijo, zaveznica.
Začela sem preučevati sebe skozi fizične vaje in skozi preučevanje misli, svojih prepričanj. Sčasoma sem začela dojemati, da so tudi misli naš zaveznik. Ampak ker imamo v sebi neustrezna prepričanja zaradi notranjih globokih ran, ki ponavadi izhajajo vse od našega rojstva, so misli malo “ušle” izpod nadzora. In svet dojemamo v veliki meri skozi oči preteklosti, oči ran, ki jih nismo predelali, “sicirali”. Čas je, da se srečamo z njimi. Korak za korakom, občutek za občutkom, vprašanje za vprašanjem in prišli bomo do “Aaha”. Takrat začnemo osvobajat sebe in posledično druge.
Sedaj pa, gremo ustvarjat 🙂
Pa lep dan,
Tina